OSNOVE TEHNIKE

Anže Štajnrajh - Poročila raziskovalnih nalog

Subscribe to RSS feed

14. Vaja - Sevanje izotropnega vira



21. Vaja - VZPOREDNA IN ZAPOREDNA VEZAVA


1. Veži žarnice zaporedno kot prikazuje slika.


2. S pomočjo univerzalnega multimetra izmeri napetost na posamezni žarnici in tok skoznjo.
U1 = 12 V
U2 = 12 V
I = 29 mA

3. Izračunaj električno moč, ki se troši na posamezni žarnici.
P = U ∙ I
P = 12 ∙ 0,029
P = 348 mW

4. Izračunaj upornost posamezne žarnice.
R = U/I
R = 12V / 0,029
R1,2 = 413,8 Ω

5. Veži žarnice vzporedno in izmeri toke ter napetosti, ter izračunaj upornosti in moči.

U1,2 = 23V
I1 = 40 mA
I2 = 40 mA
R=U/I
R1,2 = 590Ω
P = U ∙ I
P1,2 = 0,944mW

6. Komentiraj dobljene rezultate in izsledke opazovanja.
Pri zaporedni vezavi se deli napetost, pri zaporedni pa električni tok.

11. Vaja - PRIKAZ XY SLIKE NA ZASLONU OSCILOSKOPA


1. Iz zaslona osciloskopa preriši sliko iz dveh signalov v časovnem prostoru.

2. Preriši dobljene krivulje za različne oblike signalov pri XY vzbujanju.

3. Kaj se zgodi, če ima ta signala za celoštevilski večkratnik različno frekvenco?
Spremeni se oblika signala.

9. Vaja - POLNJENJE IN PRAZNJENJE KONDENZATORJA


1. Izberi kondenzator kapacitivnosti 10 nF in izračunaj časovno konstanto.
τ = C ∙ R
τ = 10 nF ∙ 50 Ω
τ = 1 10-5 F ∙50 Ω
τ = 0,5 μs



2. Preriši sliko praznjenja in s pomočjo tangente določi časovno konstanto.

τ = 0,5 μs

3. Izberi kondenzator neznane vrednosti in s pomočjo izmerjene časovne konstante določi kapacitivnost.
τ = 15 μs
R = 50 Ω
C = τ/R
C = 15 μs/50 Ω
C = 0,3 μF

6. Vaja - POPOLNI ODBOJ SVETLOBE IN MERJENJE LOMNEGA KOLIČNIKA STEKLA


1. Določi mejni kot popolnega odboja!
α=40°

2. Določi lomni količnik steklene polkrogle z opazovanjem prehoda svetlobnega curka na meji steklo–zrak!
n = 1/sin(α)
n = 1/40°
n = 1,6

3. Zakaj ima merjenec obliko polkrogle?
Ker s tem zmanjšamo prepustnost svetlobe skozi lečo.

4. Kaj bi se zgodilo, če merjenec ne bi imel obliko polkrogle?
Če merjenec ne bi imel oblike polkrogle bi se spremenil kot.

5. Vaja - MERITVE VISOKOFREKVENČNIH SIGNALOV

1. Preriši sliko iz zaslona RF spektralnega analizatorja in si zapiši frekvence opaženih signalov.

Frekvence opaženih signalov: 88,6 MHz; 108,7 MHz; 239,8 Mhz; 951,7 MHz

2. Poskušaj določiti katerim storitvam pripadajo opaženi signali.
88,6 MHz - Radio Koper

3. Izmeri zakasnitev zvokovnih signalov prenesenih preko radijskega valovanja v primerjavi s signali prenesenimi preko interneta.
Signal prenesen preko interneta ima zakasnitev 3,5 s v primerjavi s signalom prenesenim preko radijskih
valov.

4. Vaja - MERITVE V ČASOVNEM PROSTORU


1. Preriši sliko iz zaslona osciloskopa.


2. Določi amplitudo signala, ki ga vidiš na zaslonu.
A = 2,5V

3. Določi periodo signala, ki ga vidiš na zaslonu.
T = 50 μs

4. Iz izmerjene periode izračunaj frekvenco signala.
f = 1/T
f = 1/50 μs
f = 2000 Hz

3. VAJA – DOLOČANJE ELEKTRIČNE UPORNOSTI


1. Izmeri tok skozi izbran upor.
I = 3 mA

2. Izmerite napetost na izbranem uporu.
U = 4,5 V

3. Iz izmerjenega toka in napetosti izračunajte upornost.
R = U/I
R = 4,5 V / 0,003 A
R = 1500 Ω

4. S pomočjo Ω-metra izmeri upornost izbranega upora.
R = 7Ω

5. Določi upornost upora s pomočjo uporovne lestvice.

R = ABC ∙ F ± T
R = 15 ∙ 100 ± 5%
R = 1500 Ω ± 5%

2. Vaja – HELIJ-NEONSKI LASER


1. Od česa je odvisna barva svetlobe, ki jo oddaja HeNe laser?
Barva svetlobe je odvisna od plinske zmesi ter jakosti toka skozi cev

2. Kakšna je polarizacija svetlobe, ki izhaja iz rotacijsko simetričnega HeNe laserja?
Polarizacija HeNe laserja je nedoločena zaradi rotacijsko-simetrične konstrukcije.

3. Kako dosežemo, da laser oddaja točno določeno linearno polarizirano svetlobo?
Z vgradnjo steklene ploščice v rezonator.

4. Izmeri pragovni in delovni tok HeNe laserske cevi!
Pragovni tok I = 0,6 mA
Delovni tok I = 4 mA
P= U ∙ I = 1200V ∙ 4A = 4,8 W

5. Oceni izkoristek laserske cevi!
ϕ - svetlobni tok, ki ga daje naprava
p - izkoristek
P - moč

p= ϕ / P
p= 2mW / 4,8
p= 0,04%

1. vaja - Opazovanje telesa v pospešenem gibanju

1. Izmeri kot pod katerim je nagnjena podlaga.
α = 20°

2. Izmeri čase, ki jih potrebuje žogica, da pride do dna klanca iz posamezne začetne točke.
l1 = 100 cm .......... t1 = 1,28 s
l2 = 80 cm ........... t2 = 1,16 s
l3 = 60 cm ........... t3 = 0,95 s
l4 = 40 cm ........... t4 = 0,80 s

3. Izračunaj posamezne povprečne hitrosti.
v=l/t
v1 = 78,1 cm/s
v2 = 69 cm/s
v3 = 63,2 cm/s
v4 = 50 cm/s

4. Nariši graf odvisnosti hitrosti od dolžine pretečene poti.

5. Izračunaj pospešek za posamezna izhodišča.
a=v/t
a1 = 61 cm/s^2
a2 = 59,5 cm/s^2
a3 = 66,5 cm/s^2
a4 = 62,5 cm/s^2

6. Primerjaj dobljene rezultate s teoretičnimi za pospešek drsenja po klancu.
Po teoriji bi morali biti vsi pospeški enaki. Toda zaradi zanemarjenja trenja pospeški nihajo.
February 2012
M T W T F S S
January 2012March 2012
1 2 3 4 5
6 7 8 9 10 11 12
13 14 15 16 17 18 19
20 21 22 23 24 25 26
27 28 29