Izvolio
Wednesday, May 2, 2007 7:26:10 PM
Vsakokrat me zmrazi, ko v trgovini, v gostilni, celo lekarni, zaslišim besedo izvolio. To ponavadi povedo ženske in to tako priljubljeno besedo še malček podaljšajo, tako da zaslišiš izvoliooooooo.
Naj prilepim le izsek iz SSKJ: izvolíti 2 -vólim stil. izvóliti -im dov. in nedov., izvóli izvólite tudi izvôli izvolíte (ȋ ọ́; ọ̑) 1. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: izvolite sesti; prosim, izvolite vzeti; elipt.: »ali smem vstopiti?« »Izvolite«; izvoli, miza je pripravljena; izvolite, tukaj je izhod
Nikjer niti besedice o izvolio. Kdo si je to prvi izmislil in zakaj se je to tako prijelo, verjetno ni nikomur jasno. Mogoče ta o na koncu besede zveni bolj eksotično? Bolj spoštljivo?
Hrvati pogosteje uporabljajo besedo izvolio. Npr.:"ako bude izvolio", "izvolio sam pogledati",
v smislu dovoliti si nekaj. Izhaja torej naša beseda iz tega? Navajam drug pomen besede izvolite: star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: knez ga je izvolil poslušati / iron.: izvolil si se ponorčevati iz nas, kajne; končno je le izvolil priti ♪
Pa smo tam. Prodajalke nam torej, v upanju, da so prijazne, povedo: bi blagovolil vzeti? Lahko tudi cinično: Bi izvolili vzeti? (glej drugi pomen besede izvolite). Verjetno same nikoli ne premišljujejo o tej besedi. To so pobrale od kolegic, da se jim ni potrebno opredeljevati, ali naj koga tikajo (izvoliš) ali vikajo (izvolite). Meni je ljubo karkoli, samo da ni izvolio. Proti izvolite pa sploh nimam pripomb.
Naj prilepim le izsek iz SSKJ: izvolíti 2 -vólim stil. izvóliti -im dov. in nedov., izvóli izvólite tudi izvôli izvolíte (ȋ ọ́; ọ̑) 1. v medmetni rabi izraža vljudnost pri nagovoru: izvolite sesti; prosim, izvolite vzeti; elipt.: »ali smem vstopiti?« »Izvolite«; izvoli, miza je pripravljena; izvolite, tukaj je izhod
Nikjer niti besedice o izvolio. Kdo si je to prvi izmislil in zakaj se je to tako prijelo, verjetno ni nikomur jasno. Mogoče ta o na koncu besede zveni bolj eksotično? Bolj spoštljivo?
Hrvati pogosteje uporabljajo besedo izvolio. Npr.:"ako bude izvolio", "izvolio sam pogledati",
v smislu dovoliti si nekaj. Izhaja torej naša beseda iz tega? Navajam drug pomen besede izvolite: star., z nedoločnikom, spoštljivo milostno, dobrohotno kaj storiti: knez ga je izvolil poslušati / iron.: izvolil si se ponorčevati iz nas, kajne; končno je le izvolil priti ♪
Pa smo tam. Prodajalke nam torej, v upanju, da so prijazne, povedo: bi blagovolil vzeti? Lahko tudi cinično: Bi izvolili vzeti? (glej drugi pomen besede izvolite). Verjetno same nikoli ne premišljujejo o tej besedi. To so pobrale od kolegic, da se jim ni potrebno opredeljevati, ali naj koga tikajo (izvoliš) ali vikajo (izvolite). Meni je ljubo karkoli, samo da ni izvolio. Proti izvolite pa sploh nimam pripomb.









