Erasmus student's diary

Danes, 10. oktobra, na Koroškem praznujejo, pa ne zaradi vladnega obiska, mislim namreč na avstrijsko Koroško. Na današnji dan leta 1920 je bil na Koroškem plebiscit (glej čalnek na slovenski ali nemški Wikipediji) in 59,04 % volivcev se je odločilo, da se Koroška priključi Avstriji, čeprav je bilo takrat večinsko prebivalstvo Koroške slovensko. Asimilacijski pritiski so naredili svoje in slovenska večina je postala manjšina. Slovenec na Koroškem mora biti desetkrat bolj Slovenec kot Slovenec v domovini, saj se mora za svoje pravice nenehno boriti: za slovenske šole, za strešice v osebnem dokumentu in seveda za dvojezične napise. „Večni“ deželni glavar Haider, ki svoje politične točke nabira ravno z bojem proti Slovencem, je na današnji proslavi spet izjavi, da je dvojezičnih napisov dovolj oziroma preveč in da je sedmi člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen. Ja, seveda! Slovenska javnost in slovenska politika je do problemov naših rojakov na drugi strani Karavank preveč ravnodušna, oziroma jih premalo pozna.
Malo me je zjezil tudi Marjan Sturm, ki je skupaj s predsednikom Heimatdiensta (organizacije, ki se vseskozi bori proti postavitvi dvojezičnih napisov, vrhunec je bil "Ortstafelsturm" jeseni leta 1972) včeraj predstavil knjigo "Kärnten neu denken". Gospod Sturm bi namreč rad dosegel „konsenz“ glede dvojezičnih napisov in je za Mladino (v branje priporočam članek Razcepljena Koroška) izjavil celo: „ Kaj imata skupnega seks in člen sedem? Velike frustracije zaradi previsokih pričakovanj.“ Manka hudomušnosti mu sicer ne moremo očitati, lahko pa mu očitamo iskanje „konsenza“ tam, kjer to ni potrebno, saj je celo avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da mora biti sedmi člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen. Zakaj je torej Sturm pripravljen popustiti, se sprijazniti z manjšim številom dvojezičnih tabel in vnaša razdor med koroške Slovence? Očitno mu to koristi. Govori se, da tudi denarno. Knjiga ima po besedah Lojzeta Kosa, dopisnika RTVSLO iz Celovca, „manjšo kozmetično napako“, namreč to, da je izšla (zaenkrat) le v nemščini. Pogovor o sožitju pa tak!
Sam s simpatijo spremljam predvsem kulturno dejavnost koroških Slovencev, saj sem vsako leto za dva tedna tudi sam njen del, kot vzgojitelj na Tednu mladih umetnikov (glej objavo Počitnice in fotografije TMU1 in TMU2). Danes sem končno našel prvi del serije „Mihec in Maja“, ki sem si ga želel ogledati, a sem žal zamudil oddajo „Dober dan, Koroška“, ki si jo sicer lahko ogledamo vsak ponedeljek ob 15.10 na TVS1 ali v ponovitvi v torek dopoldne na TVS2. Malo me je sicer razočarala zgodba in kamera, navdušila pa grafična podoba in pesmi. Več o Mihcu in Maji si lahko preberete v kkz:biltenu, kjer je na četrti strani tudi moje poročilo s Tedna mladih umetnikov.