Erasmus student's diary

Naslov je seveda pretiravanje, katerega vzrok je torkovo in petkovo srečanje z možmi v modrem. Pravzaprav jih v torek nisem srečal, so mi pa v plastičnem ovitku pustili svoj pozdravček. Odkar vozim, nisem dobil še niti ene kazni za napačno prakiranje (ker v glavnem pravilno parkiram) in niti enkrat me niso ustavili (ker v glavnem ne kršim prometnih predpisov), zato me je nenadna gostota srečanj z njimi v zadnjih dneh še toliko bolj presenetila.
Najprej o napačnem parkiranju: ja, parkiral sem ob robu ceste na Grudnovem nabrežju, kjer parkirno mesto ni označeno. Ni označeno, pa bi lahko bilo. Parkiral sem namreč dovolj daleč od križišča ob izvozu iz neke garaže - na nasprotni strani izvoza je bilo parkirno mesto označeno, na moji pa ne. Morda zato, ker so, če se prav spomnim, na tistem mestu nekoč stali zabojniki za smeti. Kakorkoli že, očitno je bilo moje parkiranje kazni vredno, s čimer bi se z lahkoto sprijaznil, če ne bi videl, da jo je lastnik avtomobila, parkiranega na prehodu za pešce nedaleč stran, odnesel brez kazni. Povrhu vsega so kazni pišoči policisti parkirali kar sredi ceste in povzročili mini zastoj. Če bi prišel do avta pet minut prej... Seveda bom napisal pritožbo.
Moje zadnje srečanje z njimi pa je bilo iz oči v oči, in sicer so me ustavili zaradi poostrenega nadzora: kontrola dokumentov in alkotest, seveda 0,0. Policist je bil vljuden in prijazen pa tudi zadržal me je kvečjemu za tri minute, ki pa sem jih pridobil, ker sem ravno ujel zeleno luč na semaforju, tako da se ne pritožujem.