Skip navigation.

Erasmus student's diary

Ko študent na rajžo gre, ...

Posts tagged with "Koroška"

Vidna dvojezičnost na Koroškem

,


Moja teta, ki živi v Celovcu, po nemško Klagenfurt, mi je poslala zgornjo sliko. Prikazuje del turističnega zemljevida, ki je bil kupljen 6. februarja letos pred zmajem (na Novem trgu) v Celovcu. Besedilo je v mnogih jezikih, celo v japonščini, samo v slovenščini ga ni. Ne pričakujem, da bo naslov zemljevida Klagenfurt/Celovec, ker večinsko prebivalstvo Celovca že dolgo ni večinoma slovensko, bi si pa želel, da bi bilo besedilo tudi v slovenščini, sploh ker gre za dvojezično ozemlje. Morda pa imajo poseben zemljevid, ki je samo v slovenščini, ko bom to informacijo preveril, vas obvestim.
Pokojni deželni glavar Jörg Haider je s spodbujanjem nestrpnosti do koroških Slovencev uspel dobro pregnati zavest, da je dvojezičnost pravzaprav bogastvo, in s tem naredil Koroški veliko škodo. Upam, da bo šlo na bolje.
Ko smo že pri dvojezičnosti na Koroškem, naj omenim še, da tudi uradna stran mesta Celovec ni dvojezična in ko sem jim poslal e-pošto, kjer sem jih vprašal zakaj ne, so mi prijazno odgovorili, da je turistična stran poleg drugih jezikov tudi v slovenščini. Imajo sicer nekaj težav s č-ji in nekateri članki niso prevedeni, ampak bolje kot nič.
Pozivam vas, da se, ko boste v Celovcu, ne silite z nemščino ali angleščino, ampak govorite slovensko, saj ima vsaka trgovina in vsak lokal gotovo koga, ki zna slovensko. Če vas pa zaradi tega ne bodo želeli postreči, se jim pa lepo zahvalite in odidite drugam.

Slovenščina zapušča Delo

, ,

Na to, da mi grejo lasje po konci ob pačenju slovenščine na radiu, televiziji, v tiskanih medijih in na internetu, sem se sicer že navadil, ampak kar je preveč, je pa preveč!

Danes sem na spletni strani, kjer redno prebiram novice, www.delo.si, naletel na članek z naslovom Kljukasti križi in razbita steklena okna sredi Celovca. V redu, morda pa obstajajo okna še iz drugih materialov, ne samo steklena, npr. iz pleksi stekla, sem pomislil. Ampak teh se pa potem ne da razbiti... In pleksi steklo je tudi steklo ali mogoče ni? No, naslov, kakeršenkoli že, me je pritegnil, hkrati pa me zaposlil z razmišljanjem o naslovu samem, namesto da bi me usmeril v branje. Ko sem se branja končno lotil, sem kmalu ugotovil, da bi bilo bolje, če bi se še malo zaustavil pri razmišljanju o oknih. Ne vem, kako bi poimenoval tisto kopico besed, članek prav gotovo ne. Avtorjem, ki objavljajo na spletu, sem pripravljen odpustiti kakšno napakico (Narobe črkovane besede so v dobi samodejnega preverjanja črkovanja seveda neodpustljive.), sploh tistim, ki hitijo, zato da nam novice dostavijo čim bolj sveže, ampak napakica ne sme biti v družbi svojih grdih sester. V tem poskusu članka pa je napaka pripeljala s sabo poleg sester in njihovih grdih fantov še polovico sorodstva! Poglejte si samo tole vzorčno poved: Neznani storilci so jo označili s kljukastim križom, razbili pa so tudi dva steklena okna v iste hiše. Sedem napak v eni povedi!!! Štete so bile samo slovnične, za nameček je poved še nerodno oblikovana. Poleg besedila je bila še (Narobe obrnjena!) fotografija, ki pa so jo do večera pravilno zasukali. Zakaj se nihče ni lotil še popravljanja besedila?!

Kako je mogoče, da nekdo, ki naj bi bil novinar, napiše kaj takega? Je avtor članka v naglici pozabil na slovnična pravila? Ga je tako močno razburil dogodek o katerem je poročal? Je članek prevedel iz nemščine z uporabo prevajalnika? Ne glede na vzrok, je objava takšnega skropucala nedopustna.

Delovo spletno stran sem rad obiskoval, saj je zelo lepo oblikovana in odlično strukturirana: nikjer drugje se ne morem tako hitro informirati o dnevnem dogajanju, kot prav tu. Velik minus so oglasi za "Top Shop", ki sem jih prisiljen gledati, ko jo obiščem z inferiornim brskalnikom, sicer me oglaševalci ne nadlegujejo. (Uporabniki Opere samo kliknemo na z oglasi nastlano stran z desnim miškinim uhljem, izberemo "Block Content..." ter poklikamo dele strani, ki jih ne želimo gledati. Blagodejno. Zelo blagodejno.) Ko sem pred časom opazil, da me že na vstopni strani posiljujejo s članki iz Slovenskih novic, sem že pomislil na bojkot spletnega Dela, padanje kvalitete člankov v nekaterih kategorijah me je k temu še dodatno spodbudilo, tale včerajšnji poskus novice je bil pa kaplja čez rob! Od danes naprej ne bom več obiskoval spletnega Dela, odstranil bom tudi vse zaznamke v vseh brskalnikih. Upam, da se mi bo še kdo pridružil v klubu "brezdelnežev".

Slaba slovenščina me je v tem primeru še toliko bolj razburila, ker kazi ravno poročilo o napadu na naše rojake na avstrijskem Koroškem, ki se zelo trudijo za ohranjanje naše ljube materinščine. (No, vsaj tisti zavedni.) Žalostno.

Praznik priključitve Koroške Avstriji

Danes, 10. oktobra, na Koroškem praznujejo, pa ne zaradi vladnega obiska, mislim namreč na avstrijsko Koroško. Na današnji dan leta 1920 je bil na Koroškem plebiscit (glej čalnek na slovenski ali nemški Wikipediji) in 59,04 % volivcev se je odločilo, da se Koroška priključi Avstriji, čeprav je bilo takrat večinsko prebivalstvo Koroške slovensko. Asimilacijski pritiski so naredili svoje in slovenska večina je postala manjšina. Slovenec na Koroškem mora biti desetkrat bolj Slovenec kot Slovenec v domovini, saj se mora za svoje pravice nenehno boriti: za slovenske šole, za strešice v osebnem dokumentu in seveda za dvojezične napise. „Večni“ deželni glavar Haider, ki svoje politične točke nabira ravno z bojem proti Slovencem, je na današnji proslavi spet izjavi, da je dvojezičnih napisov dovolj oziroma preveč in da je sedmi člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen. Ja, seveda! :furious: Slovenska javnost in slovenska politika je do problemov naših rojakov na drugi strani Karavank preveč ravnodušna, oziroma jih premalo pozna.
Malo me je zjezil tudi Marjan Sturm, ki je skupaj s predsednikom Heimatdiensta (organizacije, ki se vseskozi bori proti postavitvi dvojezičnih napisov, vrhunec je bil "Ortstafelsturm" jeseni leta 1972) včeraj predstavil knjigo "Kärnten neu denken". Gospod Sturm bi namreč rad dosegel „konsenz“ glede dvojezičnih napisov in je za Mladino (v branje priporočam članek Razcepljena Koroška) izjavil celo: „ Kaj imata skupnega seks in člen sedem? Velike frustracije zaradi previsokih pričakovanj.“ Manka hudomušnosti mu sicer ne moremo očitati, lahko pa mu očitamo iskanje „konsenza“ tam, kjer to ni potrebno, saj je celo avstrijsko ustavno sodišče odločilo, da mora biti sedmi člen Avstrijske državne pogodbe v celoti izpolnjen. Zakaj je torej Sturm pripravljen popustiti, se sprijazniti z manjšim številom dvojezičnih tabel in vnaša razdor med koroške Slovence? Očitno mu to koristi. Govori se, da tudi denarno. Knjiga ima po besedah Lojzeta Kosa, dopisnika RTVSLO iz Celovca, „manjšo kozmetično napako“, namreč to, da je izšla (zaenkrat) le v nemščini. Pogovor o sožitju pa tak!
Sam s simpatijo spremljam predvsem kulturno dejavnost koroških Slovencev, saj sem vsako leto za dva tedna tudi sam njen del, kot vzgojitelj na Tednu mladih umetnikov (glej objavo Počitnice in fotografije TMU1 in TMU2). Danes sem končno našel prvi del serije „Mihec in Maja“, ki sem si ga želel ogledati, a sem žal zamudil oddajo „Dober dan, Koroška“, ki si jo sicer lahko ogledamo vsak ponedeljek ob 15.10 na TVS1 ali v ponovitvi v torek dopoldne na TVS2. Malo me je sicer razočarala zgodba in kamera, navdušila pa grafična podoba in pesmi. Več o Mihcu in Maji si lahko preberete v kkz:biltenu, kjer je na četrti strani tudi moje poročilo s Tedna mladih umetnikov.
Download Opera, the fastest and most secure browser