Puzzle

What we were choosing a week ago, we started to bake today. Whole our house smells very sweet (like vanilla and cinnamon). Im afraid that will run out until Christmas

When I came home, I found the nice present in my letter box. It was from Opera, from Norway!!! I've ordered tatoos a week ago and I didn't expect them so soon. I was impressed by Espenaos hand writting and fact that he took time to write every single one of us a dedication.
Thank you Espenao and Opera

Of course we (Kristjan and I) immediately tried them and took some photos.

"Slovenci nismo leni, smo le žrtve spomladanske utrujenosti, poletne sopare, jesenske melonholije in zimske romantike."

Zadnje čase se pogovarjam z ljudmi in imamo vsi podobne težave. Vsi smo nekam čemerni in brezvoljni. Skrajno zdolgočaseni in dolgočasni(kar je huda kombinacija:rolleyes: ). Jesen je zame dokaj depresivno obdobje. Tako prehodno. Ne vroče ne hladno, ne suho ne mokro(ampak vlažno)..
Vsaj mene totalno uleni vreme, kar na enkrat mraz in kratek dan. Ves čas imam občutek, da se dvakrat obrnem in je že noč.. in samo še slabše bo, saj se dan začne daljšati komaj 22. decembra, ko nastopi zimski solsticij(in se začne zima >dan začne končno daljšati).
Priznam pa, da kljub slabi vesti sama glede brezdelja ne naredim kaj preveč. Lažje se je zacementirati pred TV (ali racunalnik) in naprej jamrat čez vreme in vse ostale dejavnike slabe volje kot da bi se zanimiral(sebe in še par drugih) ter bi počeli kaj zanimivega.
V času jesenskih se je moje stanje še poslabšalo. Začela sem spremljati skoraj vse mehiške (in argentinske) nadaljevanke, iz čisto nič edukativnih razlogov. U bistvu gledam tudi par angleških:lol:
In nisem edina, ki jo tare jesenski sindrom neaktivnosti. Se zgodi tudi, da ko moja slaba vest doseže najvišji nivo in se odločim malo "pomigat", probam še koga v moji bližini spravit v akcijo. Pa mi večinokrat sploh ne uspe. Karnaenkrat vsi trpijo za kronični bolečinami hrbta(računalnik), glavoboli(tudi računalnik), splošno lenobo, alpa spijo.. Vsa čast izjemam.
Najbolj pa me je presunil tale prizor, pogled na domačo miško:

(za vse, ki na sliki ne opazijo ničesar čudnega, naj si jo povečajo in podrobneje ogledajo lev gumb.. hihi:D Obrabljenost je OČITNA!)
Situacija je obupna.. Ampak imam plan! V svoj dolgočasen dan bom vpeljala nekaj sprememb. Kljub temu da je Bistrc mesto nešteto možnosti, bom vanj vpeljala vsaj en sprehod na dan. (Da se mi še tisto kar imam v glavi ne skisa v ogrevanih prostorih, ter za računalnikom:) ) Začela bom pisati nalogo od matematike in kupila si bom nove milne mehurčke. I'm running out of my stock:cry:
Mislim da bo dovolj za vsaj manjše olajšanje situacije. Kako boš ukrepal ti?

Tale novice je vredna objave:D
Ta petek(predpočitniški) bi po moje lahko kar izbrisali, saj od njega nismo imeli prav veliko. Učitelji so imeli baje kolektivni izlet, ter jih je manjkala vsaj polovica. Zato smo od 5ih ur imeli 4 suplence in eno fraj uro. Najbolj presenetljiva je bila ura španščine, s profesorjem fizike
Kdorkoli je kdaj spoznal našega fizika, se ob misli na to nasmehne (Igor Mezgec )Precej muhast in zabaven tip. Za svoja leta super izgleda, znan pa je tudi po svojih zanimivih metodah poučevanja.
Pa še španščina mu gre... Dojel je, da se J bere kot H in uspešno prebral par besed, npr-trabajar([trabahar]=delati). Pohvale vredno za trud in uspešnost

Paralelka uspešno snema njegove ure in tukaj je nekaj utrinkov ure fizike. Mislim da smo z gasilnim aparatom zamrznili gobo za brisanje table. Vse za znanost

Če vas moji čustveni izpadi ne interesirajo, nehajte brati TUKAJ.

Torej...Stvari se obračajo na bolje. Včeraj sem imela enega izmed prvih prebliskov, ki pričajo o tem, da je moja odločitev pravilna. Pred mesecem dni, ko sem zakopana v blazino, premočeno od solz in obžalovala vse besede ki sem jih izrekla, nisem bila preveč prepričana, da bo sonce SPLOH še kdaj posijalo. Pa kar gre. Na trenutke, posije sonček. Žarki v obliki prijaznih ljudi, ki me obkrožajo, in mi lepšajo dneve. Ob stvareh, ki jih dosegam(tudi če je to le elegantno rešena logaritemska enačba ).Hvala vsem , ki me ob trenutkih krize opominjate, da On ni središče vesolja..
Res je, da čas celi rane, vendar smo najboljši zdravilci sami.
Se mi zdi, da komaj po mesecu dni, lahko gledam na "stvar" objektivno. Ne spominjam se le lepih, pozitivnih trenutkov, ampak tudi reči ki so me motile. Ja, bile so. Srečna sem, da se mi ne bo treba do konca svojih dni pretvarjati, da je šminkanje in navijanje avta najbolj pomembna stvar na svetu. Da je bencin za preživetje človeštva bolj pomemben kot kisik. Da avto brez turbine skoraj ni avto. Da je 1.1 motor skoraj značajska napaka.. In da prometna pravila upoštevajo samo debili.. Ja, zdaj je smešno.
Prav tako sem končno skužila, da se mi za tako grd in boleč konez zveze ne more odkupiti z nobeno prilogo Dela v nabiralniku. Moj želodec več ne dela salte vsak torek.. (tako da btw Matej, hvala za Ono..)
Mogoče sva imela čisto drugačne poglede na svet. Mogoče skupaj nisva bila najboljse kar bi se iz naju še lahko razvilo. Zato.. je boljše tako kot je. Niti pribljižno še nisem mimo krize(občutka slabosti vsakič ko ga vidim, slišim, sanjam...), vendar vem, da sem se prav odločila in sem srečna.
Opravičujem se vsem ki berejo to, verjetno se sliši malo smešno. Vem, da obstajajo pomembnejše stvari, kot je propadla ljubezenska zveza(svetovni mir, lačni otroci v Afriki, ...) Vendar se je meni zdelo pomembno. Upam, da niste fasali sladkorne. Lp za zdaj