Dravas blog

Potem ko smo v zadnjih mesecih zabeležili močan porast tečajev delniških indeksov na globalnih borzah se v zadnjih tednih zastavlja vprašanje, ali bodo tečaji še rasli, ali pa lahko pričakujemo obrat trenda, se pravi korekcijo navzdol. Za obe napovedi se najdejo argumenti, k nadaljevanju rasti tečajev bi lahko npr. prispevali tisti vlagatelji, ki so zamudili ta porast v zadnjih mesecih in jih zdaj morda skrbi ali ne bodo zamudili nadaljnjega porasta. Na drugi strani pa je mogoče argumentirati, da so glede na izboljšanja v ekonomiji morda tečaji le nekoliko prehitro porasli in da je mogoča tudi korekcija.

Zadnje čase se kar veliko govori o takoimenovanem stress testingu bank oziroma finančnih institucij z namenom ugotoviti, katere od njih imajo dovolj kapitala, da preživijo tudi malo bolj drastično recesijo in katere kapitala nimajo dovolj in jih bo torej potrebno dokapitalizirati. Največ stress testinga delajo v ZDA oziroma na njihovih bankah, izvaja pa se tudi za britanske banke. Pri stress testingu se oceni, kolikšen vpliv oziroma kolikšna izguba kapitala je realizirana če se zgodi določen zelo slab scenarij. Scenariji se podajo, tako da se določi kolikšne so spremembe delniških indeksov, obrestnih mer, valutnih tečajev,... pod določenim scenarijem, kar potem omogoči, da se pri stress testu izračuna kolikšna izguba kapitala nastane pod temi pogoji. Če se pokaže, da je izguba več kot je kapitala oziroma blizu kapitala, se lahko npr. od banke zahteva da poviša svoj kapital, npr. z izdajo novih delnic ali s konvertiranjem prednostnih delnic v navadne.

Tale kriza res postaja vse bolj precedenčna. To kaže že Fed, ameriška centralna banka, ki je danes znižala svojo ciljno obrestno mero za posojila med bankami preko noči na interval 0-0,25 odstotne točke. In cel dosedanji cikel zniževanja ni dosedaj kaj dosti pomagal, tako da je tudi ta ukrep verjetno bolj simbolične narave, delnice so se vsekakor tako odzvale.