Posvetilo očetu
Wednesday, 21. November 2007, 00:32:46
Dragi tata, solze katere tečejo ob pisanju teh žalostnih besed, nosijo veliko breme mojega srca- katero nikoli ni spoznalo ljubljenega očeta v celoti. Moje odraščanje brez tvoje "roke" je z leti stkalo črnogledega, otožnega, hladnega in skeptičnega Damirja. Na srečo, pa mi je usoda dala prekrasno mati katera je morala poleg težke vloge mame prevzeti še vlogo očeta. Moral bi jo videt, dragi tata, serija nesrečnih okoliščin in vsa bremena ter številne težke življenjske ovire, katere je morala prenašati in prerasti, so dovolile, da je postala močna, dobra, skrbna in modra ženska (skratka UNIKAT).
Dragi tata, kjerkoli si, jaz samo upam, da si ponosen name. Vsakič, ko sem mamo spraševal o tebi je večkrat ob koncu odgovora dodala, da si bil prevarant in "kockar". Ko mi je prvič izgovorila te besede sem na skrivaj namočil svoj obraz z solzami. Jaz pa, ne glede na to, dragi tata, hočem imeti spomin o tebi kot o človeku, katerega sem vedno doma na kavču z naivnim veseljem pričakoval iz službe- katera te je preveč časa zadrževala daleč od tvojega doma in ko si se prikazal na vhodu v naše skromno stanovanje sem bil najsrečnejši. Ko se še danes spomnem na te trenutke, mi na srce sede temačna otožnost in zavedanje pomankljivega otroštva. Prehitro si zapustil svoje majhne sinove in ženo. Veliko luknjo si pustil za seboj v mojem življenju. Premajhen sem bil, da bi resnično začutil očetovo ljubezen a vendar vem, da si me imel rad.
Ko se z leti, vedno več približuje čas, ko bom tudi jaz nekoč bil priča svojega pričetka očetovstva, je težko razmišljati o temu, da ne bom nikoli dobil nikakršen nasvet ali smernico iz tvoje strani in, da moj "plod" nebo nikoli spoznal svojega nonota.
Z vsemi temi besedami, ti izražam svoje iskreno in večno spoštovanje in kakor človeku, ki mi je dal življenje ti z srcem v roki povem besede katerih nisem nikoli utegnil izgovoriti
rad te imam











