about a boy..

S svetlobno hitrostjo in še nekaj več se približuje leto 2008..Lepe praznike in srečno novo leto Opera komjuniti:drunk:

Kooooonc huda scena, bo treba probat kdaj:D...

Že dolgo časa je minilo, odkar sem bil zadnjič na kakšnem bolj konkretnem koncertu. Tokrat drugič v živo za moja ušesa skupina Zaklonišče prepeva. Nastopali so, po besedah frontmana Vanje Aliča, v leglu zla. Kljub relativno majhnemu obisku, pa je bilo vzdušje pravo, sploh mladoletne punkerke v prvih vrstah so bile razred zase:). Vzdušja ni pokvarilo niti to, da smo na začetek morali čakati debelo uro, temu so uspešno botrovale predvsem piksne pira:drunk. Proti koncu se je vzdušje na v bazenu samo še stopnjevalo, saj so bili na vrsti sami znani komadi. Končno sem dočakal tudi to za kar sem sploh odšel na koncert. Sallam alejkum, eden najbol znanih komadov Zaklonišča, meni osebno najljubši. Blo je res fajn, tko da iz tega sledi zaključek, da bo večkrat treba na kšn dobr kvalitetn koncert. Ju3 bojo BFM u Kudu, pa so karte na žalost razprodane. Če ne prej, bodo prvega decembra na vrsti kontraverzni družbenokritični Pankrti. Pa še štiklc za lahko noč...

Board of European Students of Technology. Tisti ki ne veste kaj je to, si lahko več preberete tukaj. Želja po podobni stvari se je porojila že kakšno leto nazaj, pa sm zmeri zamudu rok za oddajo. Dons sm pa veselo napisov 3 motivacijska pisma za 3 različne tečaje in sm še ujel zadnji dan za prijavo, ki pa se izteče čez dobre pol ure. Treba je blo napisat motivacijsko pismo v angleščini, ki pa men dela dost problemov. Tko da sem se kr dobr namatrov predn sm use napisov. Prjavu sm se pa u Rusijo in Francijo. Prva želja je seveda Rusija. Zakaj? Rusinje pa vodka:D. Aja pa pozabu sm oment znanost. Aj dost razlogov. Uglavnem sem pa res veseu da sm se prjavu, k če mi pošlejo odgovor da sm sprejet na enega od tečajov, zna bit mesc februar še kako zanimiv. Se mi pa zdi to res posebna priložnost za študente, tko da res ne vem zakaj po tem ni še dosti večjega povpraševanja. Študij je treba izkoristt kolikor se le da in v to so vključena seveda tudi takale na pol zaston potovanja. Klemen se bo sigurno strinjov z mano:).
Drgač pa smo dons plezal v Zmincu, ki se nahaja par kilometrov iz Škofje loke. Sezona se na žalost počasi bliža koncu, pa lih zdej k me je zagrabl. Zebe u prste že tok, da je zlo neprijetn občutk stiskat mrzlo skalo ves premražen, sploh če so oprimnki minimalni.
Če sm napisov da se plezalna sezona počasi končuje, se je kolesarka, vsaj freerider-ska, že končala. Predvsem zaradi na novo zapadlega snega dons ponoč. Pa mrzlo je že tut preveč. Prihajajo časi gore-texa in "žlobudra" škornov:D.
Ja kwa pa češ, pred vrati je že zimska sezona. Počas bo treba dile pa pancarje iz omare uzet pa na sneg. Sam so pa spet podražil smučarske karte. Jebiga, smo pač Evropska država Evropske cene. Ja žeže, sam za taka smučiša k jih mamo pr ns, bi cene kvečjemu mogl spustit. Zato pa upam da se bo šlo letos čimvečkrat tako imenovano turno smučanje oziroma bordanje. Dile na hrbt pa zagrizt u breg. Peš kuko pa drgač. Pa še kondicijo u noge dobiš. Sploh pa ni lepšga k čez deviško bel powder urezat par zavojev. Sam je pa en problem. Na bordu se morm tapru še u desno stran naučit zavijat:D.
Aja pa še sezona novega predsednika države je pred vrati. Več o tem...ju3 glejte poročila, pa lahko noč.

Konec septembra, konec počitnic, konec štrudlna k sm ga glih kar pojedu. Jap, vse lepe in malo manj lepe stvari se enkrat končajo in tako je bilo tudi z letošnjimi počitnicami. Čeprav je bilo septembrsko izpitno obdobje zelo neuspešno, je bil zaključek zopet morskega priokusa. Ista zasedba kot pred mesecem na Rabu + 30-70 let starih človekov ali senijorjev, ki pa so se v večini izkazali prave legende.
Križarjenje 2007. Uradni naslov, ampak da bojo zadni 3je posti v stilu je naslov tak kakršn pač je. Za začetk, ladici je bilo ime Miki. Kr dost velka barkača, kot vidte spodi na slikci. Štart je bil na otoku Krku, prvi dan smo prkruzal do Paga, bol natančno do Novalje. Potem smo razpakiral kolesa, jap kolesa smo mel tut sabo, in odbrcali par deset kilometrov do mesta Mandre. Prvo noč na ladji zaspimo v trenutku. Ob 7ih zutri pa kapitan zaštarta zverino in že usi v zrak. Spanje je nemogoče ob takem hrupu. Zajtrk. Vreme je bilo oblačno, celo noč je deževalo, toda zjutraj se kaže razjasnitev. Uglavnem drugi dan smo pripluli do otoka Ugljan. Zajahali kolesa in pribrcali do mosta, ki povezuje Ugljan z Pašmanom in kot bi trenil smo bili čez. Slabo uro in bili smo na koncu Pašmana. Potem vrnitev na Ugljan ladica, spanje, podoben urnik kot prejšnji večer, le da smo zamenjali pristanišče. Naslednji dan zapustili ladjico v mestecu Biograd in jo skolesi mahnili okrog Vranskega jezera do otoka Murter. Zadnja in vsekakor najbol naporna kolesarska etapa od vseh. Krepkih 60 kilometrov po ravnem, čez klance gor pa dol, zgubil smo se parkrat...Vsa čast seniorjem da so to zdržal, čeprov so eni jamral da bi nas ene par mogl poslt na doping kontrolo:). In tako smo bili zopet nazaj na našem Mikiju. Ko se zasidramo tudi ekipa hmalu zasidra svoje postelje. Razlog? Utrujenost? Neeeee! Karlovačko? Jaaaaaaa. Tako je napočil zadni dan. Ko se zbudim Miki že veselo reže zadnje valove proti cilju. Pristali smo v mestu Rogoznica, par deset kilometrov pred Splitom. Potem je sledila nagnusno dovgočasna vožnja z avtobusom nazaj na Krk.
In tako so minili zadnji štirje dnevi v septembru. Spet neko novo neverjetno doživetje. Da še omenim ladijsko posadko. Kuhar, kapitan in dva ladiska pomočnika. Sami mladi, prjazni, fest fantje. Jap posebej morm izpostavt kuharja k je tooook hudo tuhov, da sm se zredu par kil. Drugače pa take vrste izlet je zame najboljše doživetje Jadranskega morja. Pluješ, kolesarš, kopaš...Čeprav kopov sm se sam enkrat, pa še to 2 minutI k je bla voda že kr mrzla. To je bil moj najjužnejši izlet na jadran, tako da upam, da sedaj sledijo Kornati in otočki južnejše od Splita. Za konec pa naj pripomnim, da je Hrvaška res zelo lepa država in upam da bom šu loh še čimvečkrat hnjim na obisk.

Toj pa Miki D boat.