Sunday, 26. August 2007, 14:30:30
Izkušnje te naučijo, da astronomi gotovo ne marajo vsaj štirih stvari: žarečih mestnih razsvetljav, Microsofta, roza barve in oblakov. K sreči se je zadnja stvar uredila kar sama, mi pa smo šli … Z neverjetno obstojnim primorskim nasmehom je voznik Vladimir mojstrsko naložil »kuferam« belega kombija. Baje, da je to znanje še iz časa zlaganja tistih slavnih otroških lego kock ...
Na Brkinih nas je pričakalo 7 modrih, sivih ter zelenih šotorov in en rdeč (kar je z belo roza
) – posebej za Matica. Razgled je bil dober, vzdušje – boleče za »smejalne« mišice. Glavna akterja sta tokrat bila Kristjan – fotograf, ki se je glasovno spoprijateljil z okoliškimi domačimi živalmi in naš mentor, ki se je bliže spoznal s kobilico in pri vsaki debati osupljivo vedno končal pri tisti znani temi o moških z Marsa, ženskah z Venere in …
Pa ozvezdja? Bil je še dan in zvezde so se pokazale kvečjemu našemu prebavnemu sistemu … Začelo se je z robidami, nadaljevalo s slivami, jabolki … sledilo je rozinovo pecivo … pa »Ferrari-traktorski« prevoz kruha, sira, soka in … »Kaj pa je to?« »UAU, celi pršut!« In še meso na žaru s solato … Zveni kot sanje? Ne, kukanje zvezd pač zahteva svoj davek …
Čeprav smo ob kitari in svetlobi romantične sveče prepeli skoraj vso pesmarico, je vedno zmagala tista izvirna, tisočkrat interpretirana TA TA TA TA TA TA TA … (izključno in brez izjeme vedno le prvih nekaj taktov Smoke on the water). Lovrenc – the rock star. Besede so povsem odveč.
Obiskali so nas študentje in mentorji (ki so se skorajda bolj zanimali za pršut kot za zvezde
), mi pa smo se skrajno previdno lotili postavljanja teleskopa. Zadevica namreč niti ni tako poceni. Mraz se je stopnjeval, pet majic naenkrat ni bilo dovolj za večerne temperature; ampak na to kar pozabiš, ko se stemni in nebo prekrije plast malih čudežev. Še en UAU! Kar gledaš in gledaš in iščeš … In si domišljaš, če je treba. Brez domišljije pač ne gre.
Vesolje, tam, med nami, nad nami, z nami … Navduši te, zasvoji, osvoji … Da potem ob zgodnjih jutranjih urah živciraš sosede, ko »šraufaš« škripajoči teleskop, kot pripoveduje naš mentor. In pove še veliko več. O zvezdah, planetih, kopicah, gravitaciji, ozvezdjih … Obvlada svoje področje in tudi noro zabavno besedišče. Ste vedeli, da so zvezde lahko »obupno seksi«?
In res, okoliške ŽAREČE luči, vzrok svetlobnega onesnaženja, so prav »nagravžne« - citiram .
Človek se hitro naleze besednih fint.
Mene so prevzele Plejade in Rimska cesta pa Veliki voz … Tako skrajno majhnega se počutiš v spalni vreči na koščku travnika pod neskončnimi zgodovinskimi sledmi … Ob petih smo se vdali tudi najbolj vzdržljivi.
LUNA (mimogrede, čudoviti kraterji) je že zdavnaj zašla in smo odšli še mi. Spanec je žal klical in mi pač nismo tako vsemogočni kot na primer Chuck Norris ali pa kot Filipove šale o debeli mami …
Rada imam jutra. Moje je bilo prezgodnje. Ampak vredno pogledov na SONCE in na majhne oči, zmečkane obleke, skuštrane lase. Ko smo že mislili, da je gostoljubje doseglo svoj vrh, smo se podali v nove kulinarične vode – juhice, »filane« paprike, peciva ... Oči so nam spet zažarele, želodčki pa obupali. Matic, Saša, Manca, Lovrenc, Filip, Uroš, Matej, Nejc … naši »zvezdokukci« … Nakupili smo še kokakolo za nove podvige in se vrnili na Debeli rtič med tuše in zobne ščetke …
Ko zaprem oči – nedojemljivost neba … Občutki – bilo je super, povezano, prijateljsko, melodično, šaljivo, HUDÓ
in mrzlo. In zdaj? Ostane mi spomin na tisto TA TA TA TA TA TA TA … Ob roza barvi se le še nasmehnem, ob lepi zvezdi pa v mislih zaslišim: »Uau, obupno seksi!« Hm, pa smo spet tam nekje, med Marsom in Venero …
Niki
For his contribution to the community he's rewarded the title "Best blog by a male". Congratulations!
), vas želim vse malo pozdravit, preden spet zaspim. 
